Ajdovščina

AJDOVŠČINA je gospodarsko in kulturno središče Vipavske doline, ki leži na zahodnem delu Slovenije, v bližini državne meje z Italijo.

Površina občine Ajdovščina je 245 kvadratnih kilometrov, najvišja točka je vrh Malega Golaka (1495m), najnižja pa rokav Vipave nad Batujami (60m). Območje je reliefno precej razgibano, ravno le na prvi pogled. Dolino s treh strani obdajajo hribovja: Trnovska planota, Nanoška planota, Hrušica in Vipavski griči. Odprta je proti zahodu, od koder vanjo prodirajo močni vplivi sredozemskega podnebja, zaradi tega je vegetacijska doba za dva meseca daljša kot v osrednji Sloveniji. Na visokih planotah pa se mešajo alpsko, celinsko in sredozemsko podnebje, kar se kaže v pestrosti rastlinskih in živalskih vrst, med katerimi najdemo tudi endemite.
Posebnost in značilnost Vipavske doline je burja. To je hladen in sunkovit veter, ki se s planot spušča proti dolini. Povprečna hitrost burje je 80 kilometrov na uro, pozimi pa lahko njeni sunki dosežejo tudi do 180 kilometrov na uro. Burja na svojstven način kroji družbene in kulturne razmere v dolini.

Občina Ajdovščina je dokaj gosto poseljena, število prebivalcev, ki živijo v 26 krajevnih skupnostih in 45 naseljih, je okoli 18.000. Središče občine je mesto Ajdovščina, kjer živi okoli 5.900 prebivalcev. Mesto se ponaša z izredno bogato in razgibano zgodovino, ki sega v 3. stoletje. Na območju današnjega mesta je bila v 3. stoletju zgrajena naselbina Ad Fluvium Frigidum (Ob mrzli reki).

Mesto je zaradi svoje lokacije izjemno odprto z vseh strani:
- proti Italiji; z neposredno avtocestno povezavo do mejnega prehoda z Italijo (15 min vožnje),
- proti Postojni in nato naprej proti Ljubljani; z avtocestno povezavo,
- proti Krasu; s cestno povezavo preko Vipave do Štanjela,
- proti idrijsko-cerkljanski regiji; s cestno povezavo preko Cola in Črnega vrha.

Med kmetijskimi dejavnostmi je najpomembnejše vinogradništvo. Vinorodni okoliš Vipavska dolina ima 2.334 ha vinogradov. Skozi Vipavsko dolino pa je speljana tudi Vipavska vinska cesta, ki se lepo vključuje v turistično ponudbo Ajdovščine.


Otliško okno

Otliško okno je kraški pojav in velja za naravno znamenitost Slovenije. Po naravnem oknu (mostu), oziroma 'votli steni', skozi katero se odpira pogled v Vipavsko dolino, je dobila ime vas Otlica. Okno je nastalo, ko je voda na mestu vrtače našla pot čez kamnino in z erozijo in korozijo razširila razpoko. Pod naravnim oknom je še eno manjše okno. Od vasi do Okna je 15 minut hoje po prijetnem, nezahtevnem terenu.

V bližini Otliškega okna je leta 2004 mladi arhitekt Damijan Popelar izdelal Kamnito spiralo, ki predstavlja poseben kulturni spomenik na Gori.

Naravoslovna učna pot do izvira Hublja

Z izhodiščem pri Športnem parku Pale v Ajdovščini, nas na 3100 m dolgi poti popelje skozi skrivnosten svet narave v neposredni bližini mesta. Zanimivo je opazovati raznolikost življenja v nižinskem predelu ob Hublju ter više, na suhem kraškem travniku na Školu.


Reka Hubelj

Približno 3 kilometre iz Ajdovščine izvira reka Hubelj, kjer voda vre na dan iz številnih bolj ali manj dostopnih lukenj kraškega podzemlja. Izvir je posebno slikovit ob visoki vodi, ki v mogočnih slapovih pada iz višje ležečih bruhalnikov. Iz »zgornje luknje« bruha v velikanski količini do 65 kubičnih metrov na sekundo. Veličasten je pogled na razpenjeno vodo, ko pršijo kaplje in kapljice z nadmorske višine 249 m do mostu, ki je 40 m nižje. Vode privrejo iz podzemlja skozi tri jame: Veliko Hubeljsko kuhinjo, Pajkovo mrežo in Vzhodno Hubeljsko jamo. V sušnem času so izmerili več kot 400 rovov, ki se končujejo s podori in sifonskimi kotanjami.

Od Športnega parka Pale do izvira Hublja in nazaj na izhodišče vodi lepo urejena Naravoslovna učna pot do izvira Hublja